Ko sem iskal zaposlitev, me je zanimalo, kje vse so razpisi za delo

Konec študija je zame bilo najbolj mučno obdobje, ker nisem vedel, kam naj se obrnem, vsa podjetja pričakujejo izkušnje in že razpisi so napisani tako, da si niti prošnje za delo ne upaš poslati, ker ne izpolnjuješ pogojev, saj jih nisi mogel nikjer dobiti.

Lahko rečem, da sem iz najlepšega obdobja v svojem življenju padel na najslabše obdobje, razpisi za delo so bili preobširni zame, pogojev nisem izpolnjeval in tako sem se vrtel v začaranem krogu. Na kar sem prišel do točke, ko nisem več gledal, kaj podjetje zahteva, ampak sem avtomatsko poslal prošnjo, če so bili razpisi za moje delovno mesto. Odnese se, vam povem. Veliko podjetji me je povabilo na razgovor, tako sem imel srečo na šestem razgovoru. Dobil sem prvo zaposlitev. 

Verjeli ali ne, razpisi so še vedno formalni, velikokrat se zgodi, da so ljudje že izbrani, ampak so formalno razpisi potrebni, ko je bilo tako, sem jaz to na razgovorih začutil. Na enem razgovoru mi je bilo res grozno, nihče me ni poslušal, postavljali so mi vprašanja le zaradi tega, ker so pač morali. Nekateri so sredi razgovora odšli in spet prišli, kako naj ta človek potem ve, ali sem jaz primeren za to delo ali ne. To avtomatsko veš, da so že izbrali in si na razgovoru čisto brez zveze. 

Ne bom rekel, da nekomu razpisi ne pomagajo, da bodi posel, zaposlitev, jaz sem jo tudi dobil, a sem se prej pošteno potrudil, da sem prišel do zaposlitve. Ne gre tako hitro, pa tudi če potrebuje podjetje prav tvojo izobrazbo. Sedaj, ko sem v podjetju že 4 leta, sedaj lahko rečem, da so razpisi primerni zame. Sedaj imam izkušnje. Težko je študentom, ki zaključijo študij, če bom sam kdaj imel možnost odločanja, bom dal prednost študentom, da ne bodo vedno razpisi samo z izkušnjami.